Globalni sistem za določanje položaja (GPS) natančno izračuna lokacijo sprejemnika na Zemlji s sprejemanjem signalov iz več satelitov. Moduli za določanje položaja, kot je ATGM336H, uporabljajo serijska vrata (UART) pri določeni hitrosti prenosa (npr. 9600) za pošiljanje informacij o položaju glavnemu krmilnemu čipu. Preneseni podatki so skladni s standardom NMEA-0183. Če vzamemo za primer izjavo $GNRMC, vključuje čas UTC, status pozicioniranja (A veljaven/V neveljaven), zemljepisno širino in smer, dolžino in smer itd. Prejeti neobdelani podatki o zemljepisni širini in dolžini so v obliki stopinja-minuta in jih je treba pretvoriti, preden jih je mogoče uporabiti za aplikacije zemljevidov.
Zagon s pozicioniranjem je glede na pogoje razdeljen na hladen zagon, topel zagon in vroč zagon. Hladni zagon se nanaša na postopek zagona GPS-a v neznanem okolju, dokler se koordinate ne izračunajo, na primer pri prvi uporabi ali ko se izgubijo informacije o efemeridah; začetni čas pozicioniranja je približno 1-2 minuti. Vroč zagon se nanaša na zagon naprave na mestu, kjer je bila nazadnje izklopljena brez večjega premikanja in manj kot 2 uri po zadnjem pozicioniranju; v pogojih odprtega neba je lahko pozicioniranje le 2 sekundi. Topel zagon se nanaša na zagon, ki se pojavi več kot dve uri po zadnjem pozicioniranju, pri čemer čas pozicioniranja pade med hladnim in toplim zagonom.
Na natančnost pozicioniranja vplivajo različni dejavniki. V pogojih odprtega neba lahko tipična horizontalna natančnost pozicioniranja doseže 3-10 metrov. Natančnost merjenja hitrosti je boljša od 0,1 m/s. Občutljivost določa sposobnost določanja položaja v okoljih s šibkim signalom; na primer, občutljivost za pridobivanje lahko doseže -148 dBm, občutljivost za sledenje pa lahko doseže -166 dBm.
Sodobne tehnologije za določanje položaja pogosto uporabljajo več-fuzijsko pozicioniranje za izboljšanje učinkovitosti. Več-način fuzijskega pozicioniranja se nanaša na doseganje višje natančnosti pozicioniranja z več-načinskimi fuzijskimi izračuni algoritmov z uporabo več podatkov o pozicioniranju. Na primer, lahko hkrati ali selektivno podpira več globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), kot so GPS, BeiDou (BDS), GLONASS in Galileo. Poleg tega ga dopolnjujeta mobilno omrežje (LBS) in Wi-Fi-podprto določanje položaja. Ko je signal GPS slab, lahko sistem samodejno preklopi na mobilno omrežje ali omrežje Wi-Fi za določanje položaja, izboljšanje hitrosti določanja položaja, natančnosti in zanesljivosti v kompleksnih okoljih.